Spoštovana in cenjena gospa specialista klinične psihologije, dr. Marjeta Ritchie,
sem redna bralka ONE in seveda vseh odgovorov zdravnikov.Prosim vas za nasvet: stara sem 57 let,uspešna poslovna ženska,žena in mati.Ko sva si z možem ustvarjala družino,je bilo med nama vse drugače,kot je sedaj,po 20 letih zakona.Imava precej premoženja,za katerega mož zmeraj govori,da je to njegovo,ne naše.Sprva sem mislila,da se šali,sčasoma pa je postal do mene tako krut in nesramen,da med nama ni nobenega koristnega dialoga.Pred odraslimi otroki me žali,ponižuje.Karkoli kupim,mu moram pokazati račun,da je mir v hiši to naredim proti svoji volji.Po cele dneve ne govoriva.Po službi počiva,hoče imeti mir,nikoli mi ne priskoči na pomoč,zvečer pa bi me rad osvajal...kar se mi je uprlo tako,da nočem več spati z njim v isti postelji.Grozil mi je,da bo ugotovil s kom se "kurbam" in potem bom videla hudiča.Ta beseda me je tako pretresla,da sem bila na bolovanju z zlomljenimi živci.V pogovoru sem pred otroki povedala,kar mi je rekel...zgrozili so se in naročili,naj se opraviči,pa se ni hotel,češ,da se je le zafrkaval...spoštovana zdravnica,tako me je ponižal,da ga niti videti ne morem več,kaj šele jesti z njim za isto mizo.Tuhtala sem,kaj je narobe,v čem sem morda sama zagrešila,toda odgovora ne najdem.Razočarana sem začela skrivaj piti.Kam me bo to pripeljalo ?Pomagajte mi,hvaležna vam bom iz dna srca.lepo vas pozdravljam, Metoda
Spoštovana gospa Metoda,
Zelo sem vesela, da ste mi pisali. Takoj pa moram povedati, da vi niste nič "zgrešili," da je postalo za vas v vašem zakonu neznosno. Vaše vprašanje, kaj narobe počnete, je tipični odnos nemočne žrtve, ki vso krivdo in odgovornost za slabi zakon prevzame nase. Ne smete se vprašati, v čem je vaša krivda, ampak kako si on dovoli ravnati z vami tako skrajno poniževalno.
Nikar veš ne kažite možu račune in ne razlagajte, kaj ste kupili, zato da je«mir« v hiši! Takšno vaše podrejeno obnašanje samo utrjuje njegovo oblast nad vami in vas še dodatno ponižuje. Ne delajte ničesar, kar ni v skladu z vašimi željami ali vsaj vašimi pričakovanji.
Pozanimajte se pri odvetniških, kakšna so vaša premoženjska upravičenja v primeru razveze zakonske veze. Nobena materialna vrednost ne odkupi vaš duševni mir. Ne dovolite, da ima kdorkoli nadzor in oblast nad vami. Pokažite v vsaki situaciji, kaj čutite in kaj pričakujete od drugih. Nihče, še najmanj pa vaš mož, vam lahko narekuje do česa ste opravičeni in do česa ne. Nikakor ni upravičen pogojevati vrste in višine vaših izdatkov, razen če bi ti povzročeni stroški ogrožali skupni družinski proračun, v katerega tudi on sam vlaga.
Zaradi moževega agresivnega obnašanja se počutite ponižani in razvrednoteni kot ženska in človek. Imam občutek, da vaju z možem prav za prav nič več ne druži in da dejansko živita vsak na svojem planetu, svetlobna leta narazen.
Zelo mi je žal in hkrati sem tudi ogorčena nad vsem, kar se vam dogaja in, da ste zaradi vsega tega zboleli. Dokazov, ki povedo, kako negativna čustva uplivajo na imunski sistem, je več kot dovolj. Napisali ste, da ste uspešna poslovna žena in mati. Vaša pridnost in vztrajnost pa se vam v tem primeru očitno ne obrestuje. Vedno bolj trpi vaša zamozavst, oslabljen imunski sistem pa lahko dokončno poruši vaše psihično stanje. In če se to zgodi, kako boste lahko v prihodnosti uspešni v poslu in ljubeča mati svojih otrok?!
Pa tudi v pijači nikar ne iščite uteho. Alkohol je kratkoročna rešitev, ker trenotno omami naše občutke duševne bolečine. Toda beg v alkohol,verjemite mi, ni prava rešitev. Iz statističnih podatkov je razvidno, da se ženske, ki živijo z nasilnežem, 15 krat več se zatekajo za uteho k alkoholu, devetkat več k tabletam, trikrat več zbolijo za depresijo. Povedano drugače, življenje v nasilnem okolju je najboljša podlaga vodi v različna psihološka stanja: depresija, anksioznost, samomorilne misli, itd. Pomembno je torej spoznati, da je to pot, ki je vodi v propad. Ta primer kaj hitro eskalira do te mere, ko lahko pride tudi do skrajnih vrst nasilnega agresivnega vedenja v družini in ogroža zdravje in življenje družinskih članov.
Kot pravi znani rek: "Ne živim zato, da izpolnim tvoja pričakovanja, ti ne živiš, da izpolniš moja. Če se srečava na skupni poti, odlično, če se ne, se ne da pomagati." Želim vam vse najboljše na vaši nadaljnji poti do osebne katarze.
