Najprej vas toplo pozdravljam, spoštovana dr.Marjeta Ritchie in že postavljam svoje vprašanje:
sem športnica,ne bi rada povedala več,ker bi bila prepoznavna.Moja težava je v tem,ker kljub vsem uspehom osebno nisem srečna.Čudna so pota gospodova,boste rekli.Izhajam iz ugledne športne družine.Že kot otrok sem bila vključena v vse možne športne in druge aktivnosti,marsikaj na željo staršev,npr.šola klavirja,balet...menim,da sem bila prikrajšana za normalno otroštvo,tako da nimam pravih prijateljev.Vsi me vzpodbujajo,polni visokih besed,meni pa je to začelo presedati,saj me nihče ne vpraša,kako pa se počutim kot ženska.In tu je problem.Nimam fanta,kljub občudovalcem itd.Vsi me izgleda imajo za nedosegljivo,jaz pa se tudi ne morem komu "ponujati".Moje življenje ni tisto,kar sem pričakovala,vse bolj se zapiram vase,kljub letom,ko bi lahko že bila vesela mamica... V športu res uživam,toda misel,da sem kot orodje v rokah ,me sili na misel,da bi vse opustila in zaživela normalno življenje.Rekli boste,da je to moja odločitev,kar je točno,vendar me zanima vaše mnenje o športnih nadarjencih,ki se razdajamo za "druge",v resnici pa je naše življenje težko: vedno za druge,zase malo ali nič.Spoštovana gospa psihologinja,če ne vprašam preveč,me zanima,če imate svojo ordinacijo,ker bi se rada srečala z vami,če bodo moji problemi prehudi.Z najdražjimi pozdravi, Marija
Odgovor:
Spoštovana gospa Marija,
Zelo sem vesela, da ste se odločili pisati. Vaše besede, ki izražajo vaša hotenja, misli, kažejo na precej osamljeno osebo. Imam občutek, da imate po eni strani "vse" v življenju: slavo, uspešnost v športu in zaželjene občudovalce, po drugi stani pa nimate "prisrčnosti in topline pravih prijateljev ali partnerja."
Problem je v tem, da, vi kot avtetična oseba ne obstajate. Obkroženi ste s pričakovanjem staršev, občudovalcev, sponzorjev, ki jih pridno in zvesto zadovoljujete. Vendar pa njihova pričakovanja so res samo njihova in ne vaša, zato vas to ne osrečuje. Drugi, kot na primer vaši starši, doživljajo skozi vaše dosežke svoje lastne neizpolnjene želje. Vi pa ne živite svojega življenja, saj niti ne veste, kakšne so vaše želje in potrebe, saj vsa energija in čas gre le v to, da osrečujete druge.
Na mojo veliko radost, se v vas oglaša glas nezadovoljstva. Kaj vam glas govori? Vprašajte se kaj pa vi in samo vi zase potrebujete? Kaj vi želite? Prisluhnite sebi in sledite sebi. Vi ste edinstveno bitje in ne mehanična lutka na stikala.
Pišete, da ste bili kot otrok vključeni v vse možne aktivnosti, marsikaj na željo staršev. Ugotovili ste, da ste bila prikrajšani za normalno otroštvo. Očitno je, da ste se kot otrok naučili boriti za uspeh in priznanje,vendar ne ne toliko na vašo željo, temveč zato ker to so vaši starši ali oboževalci želeli, spodbujali ali zahtevali.
Toda z vsakim vašim uspehom, da osrečite starše ali oboževalce, so drugi doživljali svojo zadovoljitev in užitek, medtem ko ste se vi korak za korakom bolj oddaljeni od avtentične sebe. Kot ste že sama ugotovili , ste doslej bolj " orodje" v rokah drugih.
Prvi korak, ki ga morate narediti, je ugotoviti, da se vaš avtentičen jaz razlikuje od jaza, ki išče potrdila, dokazila ali priznanje od drugih kot to, da je to edino, kar je veljavno in vredno v vašem življenju. Že od otroštva ste potlačili ali zadušili svoja čustva, tako da vaša avtetična čustva niso bila izražena in zato niso mogla bila zadovoljena.
Drugi korak, ki ga morate narediti, je spoznati, da dobiti aplavz in priznanje drugih je sicer zelo zapeljivo, ampak ali je vredno cene vaše osebne sreče .....
Mogoče je sedaj čas, da naredite prevrednotenje svojega življenja in da ugotovite, da ni potrebno prodati svojo"dušo," za priznanje drugih. Pridobljeno priznanje drugih predstavlja samo površno in bežno obliko zadovoljitve v primerjavi z avtentičen jazom, ko si sam sebi daš pohvalo za uspeh, ki je dolgotrajna in osrečujoča. Pravo srečno boste občutili šele takrat, ko boste primarno odlična športnica zaradi sebe in šele potem za druge. Življenje ni vse "črno ali belo." Ker v športu uživate, ni potrebno menjati eno (športno) življenje za drugo (osebno) življenje. Potrebno je samo v svojih dejanjih bolj uglasiti vaše želje z željami drugih.
Hvala, da ste me vprašala za naslov moje ordinacije, saj se zavedate, da en odgovor, kljub temu, da je odličen začetek, ne more biti dovolj poglobljen da preusmeri vse sile okoli vas v drugo smer in to takoj. Kot pregovor pravi, Rim ni bil zgrajen v enem dnevu. Oglasite se pri moji ordinaciji na Pristaniški 3, Koper, z veseljem sem vam pripravljena pomagati, da skupno najdeva ključ do vaše sreče.
Hvala za zaupanje. Upam, da se bova srečali. Pozdravček!
