Spoštovana Dr. Ritchie,
Rada bi se spremenila, ker vem, da delam .....škodo ljudem okoli mene in sebi s svojimi občasnimi velikimi izbruhi besa oz. jeze, ki jo v meni vedno znova prebudijo določene zunanje okoliščine... Rada bi izkoreninila to jezo, in ker je s pomočjo raznih sicer odličnih knjig za samopomoč ne uspem kontrolirati, se obračam na vas. Predvsem svoja mala otroka želim zaščititi pred temi nizkimi in uničujočimi energijami, zato res prosim za kakšen nasvet. Zdaj je mogoče še čas...
Na prvi pogled mi v življenju nič ne manjka. Imam družino, službo, živimo v svoji hiši z velikim vrtom, imam službo, starše, zdravje, tri srčne prijateljice na katere se vedno lahko zanesem, nekaj prijetnih ljudi, ki tudi imajo majhne otroke in se lahko skupaj igrajo - za vse to sem zelo hvaležna. Vem, da imam več kot mnogo ljudi na tem svetu. Na to večkrat pomislim, potem pa dobim občutek krivde, "kaj se imam sploh za pritoževat".
Pa si bom vendarle drznila potožit, ker glede na izbruhe besa, imam očitno nek problem, ki pa ga sama ne znam čisto točno definirati in posledično tudi ne rešiti. Vem, da nisem edina, ki se jezi in kriči, loputa z vrati, sem pa ena tistih, ki vidi, da je to čisto narobe in kliče: na pomoč!
Zdaj pa sledi malo zmedeni del..
Ko pogledam sebe in mnoge ljudi naokoli, vidim, da smo se očitno zaljubljeni in mladi zapletli v neke zveze na osnovi spolne privlačnosti in mogoče še nekaj podobnosti. In predvsem v predstavo o nekem človeku, ki pa se je z leti izkazala za lažno.. Občasne napade besa imam že dvanajst let, kolikor časa sem v tej partnerski zvezi. (Mimogrede v zvezo sem šla psihično precej pobita zaradi zgrešene poklicne poti, ravno sem premišljevala o odpovedi del.razmerja, kar se je kasneje tudi zgodilo).(Za nazaj se ne spomnim, da bi kdaj imela napade besa, vem pa, da se je v otroštvu moj ati včasih zelo razjezil, zakričal in loputal z vrati.)
Na samem začetku zveze je bil razlog za bes ljubosumje, ker je imel stike z bivšimi dekleti, pa tudi drugače je vedno veselo komuniciral predvsem z izjemno lepimi dekleti (vsaj jaz sem jih tako videla). On se je temu smejal in govoril, da sem tudi jaz izjemno lepa. Najprej sva živela pri njegovih starših, potem pri mojih in hkrati ustvarjala dom. Pred nekaj leti je prišel prvi otrok, pred kratkim drugi. Ob rojstvu prvega sva imela (predvsem jaz) velike težave v odnosu z vsiljivo taščo. Ko sva ji s partnerjem skupaj nekako postavila določene meje, sem bila seveda deležna velike kritike predvsem jaz, vendar sem vse prenesla in po nekaj letih imamo sprejemljiv odnos, ki se še boljša, se mi zdi.. Seveda sva se v tistem obdobju veliko prepirala zaradi "tretje osebe. Zdaj ob dveh otrokih, pa me boli to, da moram za vsak družinski sprehod ali izlet lepo prositi, pa še ni nujno, da bo želja uslišana. Težko mu dopovem, to kar čutim, in sicer, da otroka potrebujeta oba starša, in da se "moramo" družiti vsi skupaj. Da ni dovolj, da je le fizično prisoten ob računalniku, TV, ali mobitelu... To me res boli in ne vem, kako naj sebe spremenim, da bo bolje....
Spolno življenje tudi ne cveti, čeprav se spolno privlačiva. Katastrofa. Med drugo nosečnostjo odnosov zaradi njegovih predsodkov glede moje spremenjene postave sploh nisva imela. Še enkrat katastrofa... Ne vem,če še lahko kje kaj popravim... Vem, da je zmedeno napisano - primerno pač mojemu notranjemu stanju.
Če lahko iz te zmede lahko kaj "pametnega" izluščite, pa napišite, prosim. Želim si dobrih družinskih in drugih odnosov in na svoj način se trudim, pa vendar nekaj manjka...Še bi lahko pisala, pa sem že čisto predolga...
Lepo vas pozdravljam, Maya (iluzija)
ODGOVOR:
Spoštovana gospa Maya,
Zelo sem vesela, da ste se odločili poiskati pomoč in ste se obrnili name. Vaše dejanje predstavlja izredno pogumen in pozitiven korak v smeri Vaše sreče. Vaša želja, da bi se radi spremenili, je dosegljiva, kajti vedeti morate, da je kolo življenja v vaših rokah. Edino kar je, je vaša odločitev za to pot.
Zapisali ste, da se zavedate, kako s svojimi izbruhi povzročate škodo ljudem, ki so v vaši bližini. Naj vas tukaj takoj opozorim, da s svojimi dejanji predvsem in najbolj škodujete sebi. Če ne boste spremenili svojega načina obnašanja do drugih, se bodo le-ti vaših izbruhov besa kmalu naveličali ter odšli.
Veseli me, da ste posegli po knjigah za samopomoč, saj te knjige vsebujejo zelo pomembne informacije, a vendarle nikakor ne morejo odgovoriti na probleme posameznika, ki so nadvse specifični in se od človeka do človeka lahko močno razlikujejo.
Ob prebiranju vašega pisma ugotavljam, da vedno odreagirate z besom, kadar ste soočeni z frustracijo ali problemom ter vaše obnašanje povzroča, da se vam drugi umaknejo ali da vas ignorirajo. Vaše trenutno delovanje v družbi je napadalno kar je tudi razumljivo, saj tak vzorec vodite zaradi opazovanja svojega očeta. Ob tem seveda vi sami to vaše dejanje vodite kot klic na pomoč, kot klic, katerega kakor vi to tolmačite, ne sliši nihče. V tem slučaju se morate vprašati, ali je vaš klic na pomoč sploh uspešen? Vprašati se morate, ali je mogoče tudi kaj narobe s tem, na kakšen način komunicirate z drugimi na podlagi vaših potreb in želja.
Ali povedano z drugimi besedami. Ko izgubite vaše potrpljenje do drugih, le-ti razumejo vaše obnašanje kot napad nanje in ne klica na pomoč. In ker ne dosežejo vaših pričakovanj, se počutite prizadeti in izdani. In ko se od vas umaknejo, se počutite čustveno prizadeti. Kot zamenjava za vašo prizadetost, postanete v nadaljevanju še bolj sovražni in zahtevni. Ter začaran krog se nadaljuje.
Ob nadaljnjem prebiranju vaše pošte sem opazila, da ste tudi zelo nezadovoljni s seboj ter da se zelo nizko vrednotite. Eden izmed razlogov vašega podcenjevanja je razlog, da sami verjamete, kako je moč za izboljšanje vašega lastnega življenja in sreče odvisna od drugih. Od vseh ostalih namreč pričakujete, da vam s svojimi dejanji omogočijo zadovoljevanje lastnih potreb in ne da bi ravno nasprotno, sami poskusili najti svojo pot do vaših potreb, želja. Na primer, če čutite lakoto, boste le vi sami čutili lakoto in le vi sami lahko nekaj storite za to. Če vi čutite lakoto in vaš mož jé, boste vi še vedno občutili lakoto. Ali z drugimi besedami, le mi sami smo odgovorni zase in le mi sami lahko izbiramo. Izbire niso lahke, a moč je vseeno v nas, da vplivamo na spremembo v življenju, da doživimo zadovoljstvo in ne strah, prizadetost ali kritiko.
Le vprašajte se, zakaj se jezite? Kaj najbolj zamerite? Kaj v vašem življenju ni izpolnjeno? Začnite si postavljati vprašanja in nanje poskusite odgovoriti. Postavite si vprašanje, kje se v vaši službi vidite čez 5 let? Zapišite si, kaj potrebujete od svojega moža? Če zabeležite ljubezen, se morate zavedati, da jo morate najprej sami znati ponuditi...da ste do drugih tisto, kar sami pričakujete tako od svojega moža in drugih da bodo do vas. Če želite ljubezen, in potem nuditi ljubezen...to je darilo za vas. Odločite se za spremembe! Da boste čutili drugače, morate tudi nekaj drugače narediti. Bodite aktivni in NE pasivni udeleženec vaše lastne sreče. Delujte po vaši veri in ne pričakujte od drugih, da bodo to naredili namesto vas.
Prvi korak v vaši želji po spremembi je, da dosežete kontrolo vaše jeze. Kako se spremenimo? Najprej moramo razumeti, da je jeza normalno človeško čustvo. Kakorkoli, način kako mi jezo izražamo je naša izbira znotraj naše kontrole. Da kontrolirate in spremenite način, katerega ste uporabljali za dosego vaših potreb in želja v vaši preteklosti, bo zahtevalo disciplino in zbrano misel. Paziti morate na lastne avtomatske odzive in se umikati vaši negativni odzivnosti do drugih in frustracij z jezo.
Približajte se drugim na isti način kakršnega želite od drugih, ko se skušajo približati vam. Vi sami zmorete sprejeti drugačne načine komuniciranja, ki vam uspejo omogočiti pozitivne rezultate. Vedite, da je Virginia Satir, znana družinska terapevtka izpostavila, da je komunikacija v odnosu enako kot kisik za dihanje.
Zapomnite si, da med privabi več čebel kot kis. Vedeti morate, da ima vsaka akcija svojo reakcijo. Govorite drugim tako, kot bi sami želeli, da se drugi pogovarjajo z vami, to je darilo ki si ga lahko sami podarite. Pristopite k drugim tako, da vaše želje in potrebe predstavite na topel in pozitiven način in ne z gromom v vašem glasu. Raje prosite, kot ukažite. Stopite v stik s svojo ljubečo pozornostjo in sočutjem. Preletite svoje pretekle odnose in identificirajte vzorce, ki se pojavljajo v smislu nujne spremembe in se jih v prihodnje izogibajte. Prenehajte pričakovati in kriviti druge v primeru pričakovanja lastnih potreb. In koliko boste spremenili vaše misli, čustva in vedenje, je odvisno kako močno boste za to delali in vztrajali v vašem namenu.
Večino omenjenega se seveda vrača k bistvu komunikacije. Če želite odnos, ki funkcionira, morate biti pripravljeni, da svoje misli in čustva zaupate svojemu partnerju. Preprosto sebe morate deliti. Morate se povezati.
Seveda se je težko spremeniti. A pojdite za kolesi vašega življenja! Poiščite dele ( omejitve- ovire, vašo pot do avtomatskega mišljenja) ki je vzporedna vaši sreči in zadovoljstvu. A kot je že nekajkrat v tem članku omenjeno, vse je v vaših rokah. Ko boste opustili avtomatske čustvene reakcije jeze na strah in bolečino, boste sposobni dojeti sočutje, mehkost in hvaležnost, ki jo po pravici tudi zaslužite.
