Dobrodošli!

 

Moje ime je Dr. Marjeta Ritchie, R.N., B.Sc.N., M.Sc.N., M.A. (klinične psihologije), Ph.D. (klinične psihologije). Sem ustanoviteljica psihoterapevtskega in svetovalnega centra Ritchie d.o.o, ki vam omogoča strokovno in hitro pomoč, prilagojenim vašim potrebam pri izboljšanju vašega duševnega zdravja.

• Zagotavljam topel človeški odnos in prijazno okolje, ki sta nepogrešljiva za naš skupni uspeh.

• Možna je psihoterapija tudi pri vas doma ali preko internetne povezave.
  
  

Lokacija podjetja psihoterapevtskega in svetovalnega centra Ritchie d.o.o je na Pristaniški 3, 6000 Koper, Slovenija

Svet, v katerem  živimo,  postaja vse bolj zapleten, zahteven in stresen.  Zato ni težko razumeti, zakaj nastajajo duševne, čustvene ter zdravstvene težave, ko se skušamo spopasti z navidezno nerešljivimi pritiski, tako v svojem domačem kot tudi poslovnem okolju.

• Se vrtite v začaranem krogu in nimate energijo za spremembo?
• Ste žalostni brez “razloga”?
• Se počutite osamljeni?
• Vas muči nespečnost, strah in negotovost?
• Imate težave s prehranjevanjem?
• Ste v stiski in ne vidite izhoda?
• Nimate motivacije?
• Ste izgubili ljubljeno osebo?
• Se podcenjujete, iščete razloge za neuspeh v zunanjih dejavnkih?
• Ste neprestano v skrbeh?
• Imate problematične odnose?
• Imate slabo samopodobo?
• Ste žrtev nasilja?
• Se počutite nerazumljeni in nesprejeti?
• Nimate podpore svojih bližnjih? 

 

PSIHOTERAPEVTSKI IN SVETOVALNI CENTER RITCHIE D.O.O.

nudi

naslednje storitve:

• Psihoterapijo
• Informiranje
• Strokovno svetovanje
• Izobraževanje
  
  

OBLIKE TERAPIJE

• Osebna psihoterapija in svetovanje
• Partnerska psihoterapija in svetovanje
• Družinska psihoterapija in svetovanje

 

POMOČ JE NA DOSEGU ROKE

• Prosim, kontaktirajte me, da skupaj najdemo ključ za vaše kakovostnejše življenje. 
• Anonimna pomoč vsakemu v osebni, duševni ali čustveni stiski.

 

HVALA ZA OBISK

Čestitam! S tem, ko ste obiskali mojo spletno stran psihoterapevtskega in svetovalnega centra Ritchie d.o.o., ste že naredili pomemben korak k večji osebni sreči in zadovoljstvu. Spremembe niso enostavne. Težko je identificirati ovire, ki nam preprečijo zastavljeno pot, težko je postaviti cilje, razvijati notranje ter zunanje vire podpore. Toda psihoterapija je pravi pristop in je vredna truda. Moja strokovna pomoč in vaša pripravljenost za spremembe v dojemanju okoliščin, razmišljanju in čustvovanju je prava pot za vašo uspešno premagovanje težav.

Klinični psiholog

Definicija in zgodovina

Klinična psihologija je povezava znanosti, teorije in kliničnega znanja z namenom razumevanja, preprečevanja in lajšanja psihično utemeljene stiske ali disfunkcije ter spodbujanja subjektivnega dobrega počutja in osebnega razvoja. V središču njene prakse so psihološka ocena, klinična formulacija, in psihoterapijo, čeprav se klinični psihologi ukvarjajo tudi z raziskavami, poučevanjem, svetovanjem, forenzičnim pričanjem ter razvojem in upravljanjem programov.

Področje klinične psihologije se je začelo leta 1896 z odprtjem prve psihološke klinike na Univerzi v Pennsylvaniji, ZDA, pod vodstvom Lightner-ja Witmer-ja. V prvi polovici 20. stoletja je bila klinična psihologija osredotočena na psihološko oceno, le malo pozornosti pa je bilo posvečeno duševnemu zdravju. To se je spremenilo po štiridesetih letih prejšnjega stoletja, ko je druga svetovna vojna povzročila potrebo po velikem povečanju števila usposobljenih klinikov. Od takrat so se v ZDA razvili trije glavni izobraževalni modeli: (1) model klinične znanosti (močno osredotočen na raziskave), (2) znanstveno-praktični model (vključuje znanstvene raziskave in prakso) in (3) model klinične psihologije (praktik-učenjak s poudarkom na klinični teoriji in praksi). V Združenem kraljestvu in Republiki Irski doktorat klinične psihologije sodi med zadnjima dvema modeloma, medtem ko je v večjem delu celinske Evrope usposabljanje na magistrski ravni in je pretežno psihoterapevtsko. Klinični psihologi so strokovnjaki za zagotavljanje psihoterapije in se na splošno usposabljajo v okviru štirih primarnih teoretičnih usmeritev – psihodinamične, humanistične, kognitivno-vedenjske terapije (CBT) in sistemske ali družinske terapije.
Klinična psihologija se razlikuje od psihiatrije. Čeprav so zdravniki na obeh področjih strokovnjaki za duševno zdravje, klinični psihologi zdravijo duševne motnje s psihoterapijo in imajo doktorat psihologije. Psihiatri so zdravniki, ki duševne motnje zdravijo predvsem z zdravili in imajo medicinsko izobrazbo. Trenutno pet ameriških zveznih držav, Louisiana, Nova Mehika, Illinois, Iowa in Idaho, kliničnim psihologom z naprednim specializiranim usposabljanjem dovoljuje predpisovanje psihotropnih zdravil.

Klinični psiholog 
uporablja znanje psihologije za zdravljenje čustvenih in vedenjskih težav, ki so posledica življenjskih stresov in se pojavljajo v obliki strahov, depresij in drugih čustvenih motenj.

Osrednja dejavnost specialista klinične psihologije je klinično psihološka in nevropsihološka diagnostika otrok, mladostnikov, odraslih in ostarelih z razvojnimi, duševnimi in telesnimi težavami, z duševnimi in vedenjskimi motnjami ter z obolenji in poškodbami centralnega živčnega sistema. Širok obseg dela predstavlja psihoterapevtska obravnava otrok, mladostnikov in odraslih v obliki individualne, skupinske in družinske terapije ali terapije parov. Če gre za obolenje in poškodbe centralnega živčnega sistema, sledi diagnostičnemu procesu nevropsihološka rehabilitacija, ki vključuje tudi svetovanje svojcem bolnika z možganskimi okvarami. Vse več je tudi psiholoških intervencij in priprav ljudi na medicinske posege, transplantacije, darovanje organov ali na prilagajanje kroničnim obolenjem.

Diagnostičnemu delu pogosto sledi priprava izvedenskih mnenj za komisije, ki razvrščajo otroke in mladostnike z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, za invalidske in zdravstvene komisije in sodišča. Diagnostično in terapevtsko delo pogosto poteka kot timsko sodelovanje z drugimi strokovnimi delavci. Izkušeni klinični psihologi opravljajo tudi supervizijo psihodiagnostičnih in psihoterapevtskih procesov ali so mentorji pripravnikom in specializantom. V okvir zdravstvene psihologije s preventivo sodijo sistematični psihološki pregledi predšolskih in šolskih otrok ter spremljanje rizičnih skupin prebivalstva z neustreznimi oblikami življenjskih navad in razvad, oblikovanje in izvajanje preventivnih programov za zdravo življenje s publicistično dejavnostjo. Pomemben del klinične psihološke dejavnosti je aplikativno raziskovalno delo na področju epidemiologije, raziskovanje in razvijanje novih psihodiagnostičnih sredstev in psihoterapevtskih postopkov.

Delovna področja

Specialist klinične psihologije dela z otroki in mladostniki ter z odraslimi ali starostniki tako na področju zdravljenja kot tudi preventive in zdravstvene psihologije. V zunaj-bolnišnični dejavnosti klinični psiholog dela v okviru mentalno-higienskih dispanzerjev in pediatričnih in šolskih dispanzerjev. V bolnišnični dejavnosti klinični psiholog dela v okviru psihiatričnih bolnišnic, nevrološke klinike, v ustanovah za otroške bolezni (pediatrija) in novotvorbe (onkologija), v ginekologiji in porodništvu, kirurgiji in nekaterih drugih oddelkih zdravstvenih ustanov. V zadnjih letih lahko opravlja klinični psiholog specialistične zdravstvene storitve tudi v zasebni dejavnosti.

Delovni pripomočki

Klinični psiholog uporablja pri svojem delu klinično-psihološko metodo celostnega spoznavanja, obravnavanja in spreminjanja posameznikove osebnosti. Pri tem uporablja raznovrstne metode dela, kot so eksploracija- raziskovanje stanja duševnosti s pogovorom, testi, projektivne tehnike, prosto opazovanje, vprašalniki, ocenjevalne lestvice in psihoterapevtske tehnike. Predvsem v nevro-psihološki diagnostiki in rehabilitaciji uporablja tudi elektronske naprave in specialistične računalniške programe. Osnova za njegovo delo je etični kodeks kliničnih psihologov, Zakon o zdravstveni dejavnosti in Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.

Izdelek in storitev

Klinično psihološka spoznanja lahko klinični psiholog ustno razloži stranki ali pa jih oblikuje in posreduje v pisni obliki- kot psihološki izvid z oceno in diagnozo, poročilo ali izvedensko mnenje z diagnozo, razlago psihološkega dogajanja in prognostično oceno.

Znanja in spretnosti

V Sloveniji specialist klinične psihologije ima končan študij z diplomo na psihologiji, smer klinična psihologija, enoletno pripravništvo in specializacijo z opravljenim specialistični izpitom iz klinične psihologije v okviru ministrstva za zdravstvo, medicinske fakultete in kliničnih bolnišnic. Tako lahko opravlja zdravstvene storitve, kot jih določa Zakon o zdravstveni dejavnosti. Dela in naloge kliničnega psihologa se dopolnjujejo in povezujejo s storitvami drugih zdravstvenih delavcev in sodelavcev. Za delo so potrebna dodatna znanja iz posameznih psihodiagnostičnih postopkov, prilagojena posameznim starostnim skupinam, kakršna je na primer Rorschachova psihodiagnostika. V ZDA naziv kliničnega psihologa zahteva diplomo, magisterij in doktorat v klinični psihologiji.

Za psihoterapevtsko delo je potreben podiplomski študij in dodatno izobraževanje iz posameznih psihoterapevtskih metod, npr. psihodinamske, kognitivno vedenjske, sistemske in skupinsko analitične psihoterapije. Ta znanja omogočajo pridobitev naziva psihoterapevt in opravljanje zdravstvenih storitev v tem okviru. Dodatno usposabljanje zahteva tudi osebno analitično izkušnjo in konzultacije, supervizijo. Klinični psiholog stalno spremlja tudi nova spoznanja sorodnih strok - medicine, sociologije, filozofije in antropologije- in sicer v povezavi s socialno kulturnim prostorom, iz katerega izhaja njegov klient in on sam.

Psihofizične sposobnosti

Skrb za dobro duševno in telesno zmogljivost kliničnemu psihologu omogoča, da lahko vestno in kakovostno opravlja svoje delo.

Interesi

Psihoterapevtsko delo zahteva od kliničnega psihologa empatičnost, čustveno stabilnost, strpnost, prijaznost, dopustljivost ali permisivnost, umirjeno ukrepanje, diskretnost, molčečnost ter varovanje intimnih in drugih osebnih podatkov. Pomembne lastnosti kliničnega psihologia so še: čut odgovornosti za svetovanca, skrbnost, doslednost, natančnost in zanesljivost, ustvarjalno razmišljanje, komunikativnost, zmožnost za skupinsko sodelovanje, sposobnost dobrega opazovanja in razumevanja dogajanja, presoje in odločanja. Sposobnosti, potrebne za poklic, se da pridobiti in razvijati s samoanalizo ter z dodatnim izobraževanjem.

17.3.2022 Marjeta Ritchie Klinični psiholog